Danes je naša kritina popolnoma zasuta s snegom. Še dobro, da imamo dober snegobran, da me ni treba skrbeti, da bi sneg zdrsnil s strehe, ko bom ravno spodaj. No, vsaj do sedaj se to že ni zgodilo. Lansko leto ga je bilo občutno več in ostal je na strehi, dokler se ni stopil. Kljub temu da ga je vmes večkrat še nekaj zapadlo.
Odpeljala sem se proč od naše pravljično zasnežene hiše po popolnoma zasneženi cesti. Ko zapade veliko snega, je cela vas videti kakor v risanki. Vse je oblečeno v debele plasti snega. In pohvala, da je kritina vsake strehe tako kakovostna, da vse to zdrži. Ko sem se pripeljala v službo, sem že krepko zamujala. To se mi vedno zgodi prvi dan sneženja, ko se zima začenja. Nikoli se ne pripravim. Sicer pa, tudi če bi se, bi se hitro lahko zgodilo, da sneg ne bi zapadel in bi zaman se zbudila uro prej kakor običajno. Poslovni prostori, ki jih imamo v službi, niso v običajni poslovni stavbi, temveč v veliki hiši. Celo hišo imamo praktično zase, kar je odlično. Tudi pred kratkim je bila obnovljena cela hiša. Zamenjana je bila tudi kritina, tako da imamo zelo dober standard delovnega okolja. Morda bi lahko izbrali kakšno drugo barvo, ko se je izbirala kritina, ampak ni spet ta izbor tako slab. Samo meni res ni všeč rdeča klasična kritina za streho, kljub temu da se barvno dopolnjuje s hišo. Se je pa vsaj danes ne vidi, ker je cela oblečena v debelo plast snega.
Ko sem hitela do pisarne s slabo vestjo, da zamujam, sem se zelo hitro pomirila, saj sem videla, da pol ljudi še vedno manjka. Očitno so tako kot jaz imeli zjutraj premalo časa ali pa so, iz kje, kjer ni bilo možno vse pravočasno urediti za normalno vožnjo z avtomobilom. Skuhala sem si kavo in jo kljub zamudi odšla spit na svež zrak, ter občudovat strehe, kjer se nobena kritina ne vidi, temveč pravljični sneg.