Poznam dekle, ki zelo rada kupuje nakit v spletnih trgovinah. Vprašala sem jo, če je ni nič strah, da je ne bi ogoljufali ali kako drugače prenesli okrog. Opazila sem namreč, da je začela z nakupi cenejšega nakita in ko je pridobila zaupanje v spletne trgovine, nadaljevala z nakupi dražjih kosov, za katere bi vsakogar skrbelo, kaj bi bilo, če bi ga opeharili pri njegovem nakupu. Pomirila me je, da kupuje samo pri zaupanja vrednih spletnih trgovinah. Dejala mi je, da se pred vsakim nakupom dobro pozanima, pri kom kupuje in da ne opravi nakupa, dokler ni stoodstotno prepričana, da je spletna trgovina varna za nakup.
Kako ve, komu lahko zaupa? Odgovorila je, da sledi nekaj enostavnim pravilom, še zlasti, ko kupuje nakit pri tujih spletnih trgovcih. Trgovine, ki sodijo na območje Slovenije in EU so po njeni oceni zelo varne, zato kupovanje pri njih ne predstavlja tveganja. EU-zaščita potrošnika je zelo močna in ne more se zgoditi, da bi potrošnik potegnil krajšo. Drugače pa je, ko kupujemo izven Evropske unije. Zelo pomembno je, da se prepričamo, ali trgovina ni morebiti kitajska.
Sama je že naletela na nekaj kitajskih spletnih strani, na katerih so prodajali nakit domnevno vrhunskih modnih znamk in po zelo nizki ceni. »To smrdi po goljufiji in prodaji replik, ki so v EU prepovedane,« me je podučila. »Pri Kitajcih zato jaz ne kupujem. Nakit, ki je kupljen pri njih, zagotovo ne bo prispel do tebe. Tudi, če zanj plačaš ‘samo’ dvajset evrov in se veseliš, da si sklenil noro kupčijo za Chanelovo zapestnico, se lahko od tega denarja kar posloviš, saj bodo ponaredek zadržali na meji EU,« mi je še zaupala.
Ko kupujemo nakit v tujih spletnih trgovinah, si zato vzemimo dovolj časa za to, da se prepričamo, kdo sploh je spletni trgovec, pri katerem bi želeli opraviti nakup. Dobro je tudi, da pobrskamo po forumih ali Facebook strani dotične spletne strani, če obstaja, seveda, in pregledamo komentarje in mnenja uporabnikov.