Sama sem kar jezna in hkrati žalostna, ker me starši niso bolj usmerjali, da bi imela veselje za učenje tujih jezikov, če bi se takrat sama učila prevajanje besedil, tako kot danes moj sin, bi znala tuj jezik. Zato pa sem se odločila, da pri mojem sinu ne bo tako in uvedla prevajanje besedil že ko je vstopil v prvi razred osnovne šole. Čisto neobvezno, sva vsak dan, če je le bilo mogoče odtipkala na google prevajalnik tri besede, dala sem zvok in tako se je moj sin učil prevajanje besedil iz slovenščine v angleščino.
Tudi njemu je bilo to zelo zanimivo, posebej, ko je lahko besede izbiral in potem pritiskal zvočnik, da je besedo slišal. Čisto nič ni sem komplicirala, tudi iste besede so se večkrat ponavljale, tako da je ime sin veselje. Pri nas priznam, da se je prevajanje besedil res odneslo, moj sin se je pri vsej tej zadevi zabaval in ker se je zabaval, si je tudi čisto vse zapolnil.
Kako lepo ga je bilo poslušati, ko je ponavljal prevajanje besedil, moram priznati ,da je besede kar dobro slišal in jih pravilno ponavljal. Z otrokom je danes potrebno delati, ni več tako kot včasih, ko so nas otroke kar pustili in nam dali vedeti, da šola mora biti narejena. Danes pa se mi zdi, da je potrebno otroka slediti in videti, kje mu ne gre in pravi čas odreagirati, da otrok ne popusti, ker potem težko pride spet nazaj. Moj sin je oboževal prevajanje besedil in konec prvega razreda je bil najboljši v angleščini, kar definitivno ne bil, če ga ne bi nič učila in prepustila šolskemu sistemu. Ni res, da se otrok danes ni potrebno učiti, pa še kako pomembno je od nas staršev, moj sin danes zna angleščino samo zato, ker je vadil prevajanje besedil sam in z menoj, ni pa se tega naučil v šoli.