Že dve leti delam v restavraciji v centru mesta in sicer kot pomožna kuharica. Kuhanje me veseli že od malega, ko sva skupaj z babico ustvarjali v kuhinji. V tej restavraciji sem se zaposlila, ker imajo najboljšega kuharja daleč naokoli in bi se rada od njega kaj naučila. Prosila sem, če lahko delam v njegovi izmeni, in sčasoma sva postala kar dobra prijatelja. Kot kuhar je izvrsten, kot oseba je dobrega srca, vendar sem dobila občutek, da ga nekaj moti. Vem. da ima nekaj kilogramov preveč, vendar spet ne toliko. Čudno mi je, ker je vedno oblečen v ohlapne trenirke.
Pred enim mesecem smo v ponedeljek, ko je bila restavracija zaprta imeli generalno čiščenje kuhinje. Ko sva si vzela čas za malico, sem ga vprašala kaj ga muči. Glede na to, da se ob meni počuti sproščen, mi je povedal, da so mu v puberteti zrasle prsi ravno toliko, da ga je sram oditi na plažo ali nositi oprijete majice. Povedala sem mu, da se to imenuje ginekomastija in da je bila par dni nazaj po televiziji dokumentarna oddaja o tej težavi. Povedali so, da ginekomastija prizadene veliko moških, da ni tako redek pojav in da je po navadi posledica neravnovesja hormonov ravno v najstniških letih.
Ker sva imela še nekaj časa, sva na telefon vpisala ginekomastija in ugotovila, da lahko prsi operirajo z zelo enostavnim posegom. Bil je navdušen, saj se je že zelo dolgo sam spopadal s svojo travmo glede tega. Kar takoj je poklical na najbližjo kliniko, ki opravlja tovrstne posege in se naročil na pregled. Naslednji dan je prišel v službo ves vesel in nasmejan. Rekel je, da mi je zelo hvaležen, da sem mu povedala, da je ginekomastija dokaj enostavno rešljiva težava in da je naročen na poseg že čez deset dni. Povedali so mu tudi, da bo v službi odsoten samo nekaj dni do enega tedna. Zdelo se mu je pametno, da se čim več govori v javnosti o težavi, kot je ginekomastija, da se lahko še komu pomaga pri njegovi samopodobi.
